Ljubezen

BARVE: LETNI ČASI IN ŠTIRJE TIPI LJUDI

BARVE: štirje letni časi in štirje tipi ljudi

V sodobnem proučevanju uporabe barv pri izbiri ustreznih oblačil se je močno uveljavilo pojmovanje, ki deli ljudi na štiri tipe. Ti naj bi po svojih fizičnih lastnostih ustrezali štirim letnim časom: pomladi, poletju, jeseni in zimi. Zato naj bi jim pristajale predvsem tipične spomladanske, poletne, jesenske ali zimske barve narave. To pojmovanje temelji na prepričanju, da so barve v naravi vedno usklajene in da nasprotja med različnimi barvami iste pokrajine nikoli ne bodejo v oči. Torej štirje letni časi simbolizirajo štiri skupine ljudi, s podobnim okusom.

POMLAD

Spomladi prevladujejo vesele, svetle barve, ki pa nikoli niso ostre in kričeče. Splošni občutek, ki ga povezujemo s pomladjo, je svežina. Poleg tega pomlad povezujemo še s toploto, lahkotnostjo, prijaznostjo in začetkom življenja.

Temeljni barvni ton pomladi je rumen. Rumena je najsvetlejša med vsemi barvami.
Navadno izžareva optimizem in vedrino. Ta značilnost se lahko prenaša na vse barve , ki izhajajo iz tega osnovnega tona.

Tipične za pomladno razpoloženje so zato naslednje mešanice: rumeno zelena, rumeno rdeča in rumenorjava barva srnjadi. Če rumeno kombiniramo s toni, v katerih ni rumene komponente, moramo uporabiti predvsem lahkotne in prijazne barve, ki so značilne za ta letni čas. Najustreznejše med njimi so: modra barva koruznega cvetja, vodeno modra barva, vijoličasta barva ametista in sivo vijoličasta.

Pri povezovanju rumene barve z naravnimi materiali, npr: les, kamen in kovina, kar je še posebej pomembno pri izbiri nakita, je treba biti posebej pozoren na rumenkasti podton.
Tudi pri izbiri materialov za oblikovanje lastne podobe in urejanju okolja je treba ohraniti splošni vtis pomladi. Zato morajo biti materiali šibko strukturirani, gladki in nežni. Zbujati morajo vtis mehkobe. Poleg osnovnega rumenega tona so za pomlad značilni še nekateri drugi barvni odtenki.

POLETJE

Po prepričanju zagovornikov teorije letnih časov je osnovni ton poletja moder. Dominantnost modre barve je delno tudi posledica hladnega podtona drugih poletnih barv.

Tipična za poletje je nevidna in nežna siva tančica, ki prekriva skoraj vse poletne barve ter ji daje vtis prefinjenosti in elegance.

Značilne barve poletja so tako: izprana modra barva, staro roza (roza s sivim nadihom), steklenično zelena, svetla srebrno siva, nežna svetlo vijolična barva španskega bezga, bledo roza barva divjih vrtnic ter nekatere močne barve poletnega cvetja : ciklamna barva, barva fuksije ter žive barve vrtnic, cinij in hortenzij.

Te barve dopolnjujejo še barve sadja, ki zori poleti (malinovo in češnjevo rdeče).
Poletne kovine in naravni materiali so pretežno srebrni, sivi in imajo pogosto tudi modrikast navdih. Zato zbujajo vtis hladnosti, vendar tudi decentne elegance.

Štirje letni časi in štiri kombinacije

JESEN

Jesenske barve so tople, zemeljske, zasičene in žareče. Značilne so predvsem vse barve odpadajočega listja, poljskih pridelkov in zrelih sedežev. Večina pridelkov ima žareče zlate tone med rdečo in rumeno. Poslednji sončni žarki jim dajejo rdečkast lesket.

Za jesen je značilno tudi sočasno pojavljanje komplementarnih barv: rdeče in zelene, rumene in vijoličaste, modre, zelene in oranžne.
Vse te značilnosti se pojavljajo na različnih stopnjah intenzivnost in dajejo temu letnemu času še poseben šarm.

Celotno barvno paleto jeseni določa topla rdeča barva.
Ta vpliva tudi na specifične odtenke drugih jesenskih barv. Tipične jesenske barve so namreč koruzno rumena, kostanjevo rjava, bakrena in slivov vijoličasta.

Njihova skupna značilnost je topla živahnost, ki ne sme nikoli preiti v kričeč ali pretirano svetlo barvo. Les, kamen, kovine in drugi materiali so že naravno povezani z jesenjo, saj so zanje večinoma značilne prav jesenske barve, ( rjavo rdeči, rjavo rumeni odtenki)

ZIMA

Pozimi barve zamrejo, saj jih prekrije snežna belina. Le barva temnih jelk prodira skozi  belino. Tudi nebo in sonce na njem včasih prevzemata izredno lepe in intenzivne barve.

Večinoma pa je za zimo značilna močna kontrastnost, ki je razvidna predvsem iz belo črnih nasprotij.
Dominanten  ton zime je moder, tipične pa so ledene barve, ledeno modra, ledeno zelena, in ledeno turkizna.

Ponekod se skozi belino snega prebijeta še močna rdeča barva nekaterih jagod, ki se ohranijo čez zimo. Svetli in topli les pozimi potemni, skozi sneg pa je mogoče videti temno rjavo skoraj črno prst. Tipične zimske kovine so hladne, srebrnkasto bele. Tudi hladno svetlikajoče se kamenje je zelo primeren zimski material.

Preberite tudi STILNA DOVRŠENOST IN BARVNA USKLAJENOST